O projektu
Vsi si kdaj pa kdaj želimo malo razvajanja in sladkanja. Žal pa si tega marsikdo ne more privoščiti. Veliko družin živi v pomanjkanju in ne le, da si ne morejo privoščiti sladkih dobrot, ampak se soočajo tudi s pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin.
Pri LEONE smo se odločili, da pomagamo. V sodelovanju s Truhomo / Anino zvezdico smo pripravili akcijo Podari s srcem, v kateri bomo od vsake prodane LEONE sladoledne banjice v mesecu juniju, juliju in avgustu 0,1 € namenili za pomoč družinam v stiski.
Odločili smo se, da bomo 10 družinam iz cele Slovenije pomagali na trajnostni način in jim tako poletne mesece vsaj malo olajšali stroškov in skrbi.
Tudi ti lahko pomagaš – enostavno in sladko! Vse, kar moraš storiti, je, da opraviš nakup LEONE sladoledne banjice. Posladkaj se in hkrati pomagaj družinam v stiski. Vsaka donacija se v celoti porabi za pomoč in je 100-odstotno transparentna, sledljiva in učinkovita.
Družine so nam zaupale svojo težko zgodbo in stisko, ki jo vsak dan doživjajo. Njihove situacije so resnično srceparajoče in veseli bodo vaše pomoči. Z njihovim privoljenjem vam jih predstavljamo spodaj.
Družina 1 (Celje)
»Pozdravljeni, smo 4-članska družina iz Celja. Imava dva šoloobvezna otroka. Partner je redno zaposlen pri vzdrževanju in obnovi cest ter prejema osnovno minimalno plačo. Sin obiskuje 6. razred, hčer obiskuje 3. razred osnovne šole. Živimo v najemniškem stanovanju. Jaz sem brezposelna zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 2021 sem dobila diagnozo – rak na dojki. Takoj je sledilo sistematsko zdravljenje. Bila sem operirana na levi dojki in odstranitev pazdušne bezgavke, avgusta 2021 sem začela prejemati kemoterapije (4x na 21 dni), nato so sledila obsevanja dojke (15x). Redno prejemam tablete »Femara«. Decembra 2022 sem bila operirana - odstranitev jajčnikov in jajcevodov. Kdaj se bom lahko zaposlila enostavno ne vem, saj mi je zdravljenje pustilo tudi posledice (bolečine po skeletu, vid se mi je zelo poslabšal, izpulili so mi vse zobe). Redno obiskujem zdravstvene preglede na Onkološkem oddelku z upanjem, da se mi bolezen ne bi ponovila. Glede na to, da danes živimo v takšni draginji, moramo dobro premisliti, kako bomo vsak evro porabili, saj ko poplačamo vse mesečne stroške, si enostavno ne moremo privoščiti ničesar. Prosimo za pomoč.«
Družina 2 (Središče ob Dravi)
»Smo 5-članska mlada družina, pred katero je Bog postavil težka bremena. Živimo v Središču ob Dravi. Zaposlen je samo partner, ki dela v mesni industriji dve izmeni za minimalno plačo. Sama sem brez zaposlitve iz zdravstvenih razlogov. Imava tri čudovite otroke, kateri pa na žalost zelo trpijo. Najstarejša hči (13 let) se je rodila s tumorji. Za njo sta dve operaciji, a žal neuspešni. Tumorji so začeli kazati zobe, kar pomeni da ima moja punčka cirozo jeter, težave z inkontinenco, nepravilno delovanje ledvic, sindrom jahalnih hlač in še in še… Najmlajši sin (8 let) je otrok s posebnimi potrebami, z diagnozo kot dolgotrajno bolan otrok, je namreč ADHD otrok (motnja pozornosti, koncentracije, impulzivnost, hiperaktivnost, nagnjenost k samouničevanju itd). Ker smo velikokrat na poti v Ljubljano na Pediatrično kliniko, je to za nas velik strošek. Dostikrat se odločamo med plačilom položnic ali nakupom hrane. Moji otroci so prikrajšani za ogromno stvari. Ne poznajo dopustov, izletov. Želijo si v toplice, a jim tega žal ne moreva privoščiti. Iz srca vam bomo hvaležni za vsako pomoč, pa tudi če bi to bila samo pašteta.«
Družina 3 (Sevnica)
»Spoštovani, pišem vam v upanju, da bi lahko dobila kakršnokoli pomoč za našo družino. Stara sem 51 let in sem mati samohranilka že 14 let. Imam dva čudovita otroka, sin je star 20 let in študira v Ljubljani, hčerka pa je stara 16 let in obiskuje 1. letnik športne gimnazije. Oba sta bila aktivna in zelo dobra rokometaša, vendar je bil sin pred dvema letoma zaradi previsokih stroškov prisiljen prenehati. Ob razhodu z bivšim partnerjem in očetom otrok sem se znašla v težki situaciji, saj sem morala reševati stanovanjski problem. V tistem času v našem kraju ni bilo na voljo nobenega stanovanja za najem, zato sem se odločila za nakup stanovanja in najela dolgoročni 30-letni kredit. Takrat sem bila na srečo še kreditno sposobna. Od bivšega partnerja sem odšla brez kakršnihkoli sredstev ali opreme. Trenutno sem zaposlena za nedoločen čas, vendar je moja plača, kljub temu da sem po izobrazbi diplomirana upravna organizatorka, tako nizka, da mi do minimalne plače dodajajo sredstva. Zaposlena sem v javnem zavodu. Vsak mesec se soočam s težavami pri pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov, zato bi bila vaša pomoč, v kakršnikoli obliki, za nas neizmerno dragocena. Vaša podpora bi nam omogočila, da lažje prebrodimo težke trenutke in da zagotovim vsaj osnovno varnost za mojo družino. Iz srca se vam zahvaljujem za vašo pomoč in podporo. Lepo vas pozdravljam!«
Družina 4 (Trbovlje)
»Sem mati samohranilka z dvema šoloobveznima otrokoma, starosti 8 in 6 let. Sem redno zaposlena v javni upravi in kljub nizki plači sem s preživnino in pomočjo svojih staršev lahko preživljala otroka. Otroka imata že ves čas zelo malo stikov z očetom, kateremu pa včasih kar napolnim hladilnik, samo da ju lahko vzame k sebi. Pred mesecem dni je oče otrok dobil odpoved v podjetju, kjer je bil 16 let redno zaposlen, tako da sem ostala brez preživnine, stroški življenja in stroški za moja fanta pa so ostali isti. Hvaležna bi bila za vsako pomoč. Najlepša hvala.«
Družina 5 (Jesenice)
»Pozdravljeni, sem mati samohranilka, živim s hčerko v občinskem najemniškem stanovanju. Imam hude psihične težave, sedaj tudi fizične in sem primorana biti večino časa v stanovanju. Zaradi psihičnih težav nisem zmožna delati. Moj edini vir dohodka je denarna socialna pomoč, ki znaša 600€. Ko plačam stroške stanovanja, mi skoraj nič ne ostane. Nimava niti za osnovo, kaj šele za moje ali otrokovo zdravje. Potrebovala bi veliko zdravil, ki pa se jih ne dobi na recept, ampak so plačljivi. Hči ima atopijski dermatitis in potrebuje posebno nego, za katero nimam denarja. Posledično je njena koža vedno v slabem stanju. Zaradi teh razlogov vas prosim za pomoč. Hvala vam!«
Družina 6 (Hrastnik)
»Na vas se obračam s prošnjo za kakršnokoli pomoč. Sem mamica samohranilka 7-letnemu sinu, ki obiskuje 2. razred osnovne šole. Decembra 2021 sva se s partnerjem razšla in s sinom sva ostala sama. Živiva v najemniškem stanovanju, a mi je leta 2023 zaradi presega cenzusa v višini 6 evrov prenehala upravičenost do subvencije najemnine. Sama sem sicer polno zaposlena, a je plača malo nad minimalno. Sin obožuje nogomet in tudi 2x na teden obiskuje treninge. Oprema in vadnina niso poceni, kljub temu pa mu želim omogočiti treninge, saj je šport pomemben za razvoj otrok in njihovo socializacijo. Žal smo v času, ko so osnovne življenjske potrebščine ekstremno drage. Da ne govorim o stroških stanovanja in energentov, ki so se povzpeli v nebo. Žalostno, ampak iskreno pride mesec, ko le s težka prideva čez mesec. Se je že zgodilo, sploh v zimskih mesecih, da je kakšna manjša položnica tudi ostala neplačana. Vem, da je ogromno družin, ki potrebuje takšno ali drugačno pomoč, žal sem se tudi sama znašla med njimi, kar si par let nazaj ne bi niti predstavljala. V primeru, da je kakršnakoli možnost za pomoč, pa ni važno v kakšni obliki, se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem. Hvala za vsa dobra dela, ki jih opravljate in lep pozdrav.«
Družina 7 (Ljubljana)
»Smo 6-članska družina s štirmi otroki, en otrok obiskuje vrtec, trije pa šolo. V letošnjem letu smo se znašli v hudi stiski, saj sem zaposlena v družinskem podjetju, ki se sooča s težavami in že 3 mesece nisem prejela plače. Mož je po 16-ih letih ostal brez zaposlitve. Slednjo aktivno išče in verjamem, da ne bo dolgo brez službe. To vse bi še nekako šlo, ampak ker živimo v najemu, smo z moževo plačo pokrila polovico najemnine, njegov kredit in bencin. Moj kredit pa že 3 mesece ostaja neporavnan. Kredita sta iz časa, ko je bilo še vse OK, bila pa sta namenjena za nakup avtomobila, plačilo varščine za stanovanje, plačilo nepremičninski agenciji in za nakup pohištva. Najhuje mi je zaradi otrok. Če bi bila sama, bi bilo lažje, za njih pa je treba poskrbeti, da jim nudim dovolj hrane. Ker vem, da sama ne bom zmogla, prosim za pomoč, pa čeprav je težko. Hvala vam.«
Družina 8 ( Ljubljana)
»Spoštovani, sem oče samohranilec dveh šoloobveznih otrok starih 11 in 13 let. Rad bi Vam opisal nekaj zadnjih let svojega življenja. S tedanjo zakonsko partnerko sva se ustalila leta 2010, kaj kmalu sva dobila dve prekrasni hčeri. Čez čas so se pojavile težave v zakonu, kjer je posledično prišlo do tega, da sem bil prisiljen sprožiti ločitveni postopek. Tedaj smo živeli na moje ime pridobljenem neprofitnem stanovanju, saj tedanja partnerka ni bila zmožna podati vlogo za neprofitno stanovanje, ker ni državljanka Slovenije. Samovoljno sem se odločil, da zapustim stanovanje in poravnam stroške. Po izselitvi sta otroka stanovala pri meni, za katere sem v celoti skrbel sam. Kljub finančni pomoči in vsej podpori sem bil s strani stanovanjskega sklada obveščen, da niso poravnana plačila najemnine za obdobje enega leta. Malo kasneje sem bil obveščen o trajnem izklopu elektrike zaradi neplačila, kajti bivša zakonska partnerka ni plačevala absolutno nič. Ker so bile vse obveznosti pisane na moje ime, se je sprožil postopek terjatve. Ko sem mislil, da bodo težave z ločitvijo končane, so se pravzaprav začele. Vse terjatve so padle name, s katerimi sem se boril naslednja 4 leta. Med vsem tem časom so se težave kopičile in ob skrbi dveh mladoletnih otrok sem jih skušal reševati kolikor se je le dalo.
Leta 2022 sem zbolel z hujšo obliko angine in dobil sepso, ki sem jo komaj preživel. Moje zdravstveno stanje je bilo tako slabo, da sem naslednjih 8 mesecev preživel v bolnici, 3 mesece sem bil v komi, petkrat pa so me oživljali. Ko sem bil hospitaliziran, je za otroka skrbela moja mama. Zaradi izpada mojega dohodka so se pričele pojavljati tudi zamudna plačila kreditnih obrokov in drugih stroškov. Zadeve so se tako nakopičile, da jih je kljub vsem zdravstvenim dokazilom nemogoče ustaviti, kaj šele plačati. Vsi ti stroški in izvršbe predstavljajo tolikšno breme, da pridejo trenutki, ko moram »vzeti« od otrok, da lahko poplačam obveznosti za nazaj. Bil sem napoten tudi na invalidsko komisijo za 1. stopnjo invalidnosti. Odločbo bom prejel v roku 2 mesecev. Zahvaljujem se Vam, da ste prisluhnili moji zgodbi. S spoštovanjem in lepim pozdravom.«
Družina 9 (Litija)
»Smo 4-članska družina iz Litije. V družini je zaposlen samo oče s plačo v višini 1100€, sama sem brezposelna oseba. Poslala sem že veliko prošenj za zaposlitev, a žal nisem prejela odgovora. Imam epilepsijo, kar še zmanjša možnost za mojo zaposlitev. Prijavljena sem na zavodu za zaposlovanje. 6 mesecev sem že brez socialne pomoči, ker smo zaradi regresa, ki ga je prejel partner, presegli cenzus. Trenutno sem sprejela delo v Novi Ljubljanki banki kot čistilka za eno uro na dan. Dobivam otroški dodatek v višini 198€ za otroka, stara 7 in 4 leta. Slednji obiskuje vrtec. Živimo v stanovanju, ki je velik 48 kvadratnih metrov. Stanovanje je od moje mami, zato ne plačujemo najemnine, so pa stroški zelo visoki - 450€ na mesec, in zajemajo elektriko, KSP in ogrevanje. Imamo še stroške za vrtec, šolo, otroške dejavnosti,... V stanovanju je stara oprema, pohištvo, kuhinja, ki na določenih mestih razpada, prav tako omare. Otroška soba je majhna in ima tudi staro opremo. Stanovanje še ni prebeljeno. Naša želja je, da bi enkrat uredili stanovanje, ampak ne moremo, ker smo v denarni stiski. Tudi otroci si želijo kdaj kakšno stvar, a se je treba odpovedati veliko stvarem, ker je treba poskrbeti še za hrano, oblačila (trenutno uporabljamo rabljeno obutev in igrače)... Hvaležni bomo vaše pomoči. Lep pozdrav.«
Družina 10 (Vrhnika)
»Naša družina šteje 6- članov. Živimo na Vrhniki v večstanovanjski hiši. Sin je star 12 let in je hud astmatik od rojstva. Ogromno časa je preživel v bolnici. Veseli ga delo z računalniki, pridno hodi v šolo. Hčera je stara 14 let, rada ustvarja, riše in pleše. Januarja letos je prvo svečko upihnila najmlajša hčerka, letos pa se nam je pridružil še en član. Trenutno izredno težko shajamo zaradi moževe minimalne plače, jaz na minimalni porodniški, stroški pa so ogromni. Izredno Vam bomo hvaležni za kakršnokoli pomoč, saj otrokom z možem enostavno ne moreva nuditi kar potrebujejo. Iskrena hvala za kakršnokoli pomoč in lep pozdrav.«